Veš kaj vse se nam je dogajalo v zimski sezoni? Veliko zanimivih stvari je bilo!
Če še ne veš, si lahko prebereš spodaj :)
Da gremo po vrsti. Začelo se je s smučarskim sejmom, kjer je bil možen nakup rabljene smučarske opreme. S tem pa tudi “vhod” v letošnjo smučarsko sezono. Čeprav smo bili letos v primanjkljaju s snegom, se nam je dogajalo veliko različnih stvari. Ni nam bilo dolgčas.
26. do 29. decembra smo zasedli Kranjsko Goro. Pokala je po šivih. Ja, tako veliko nas je bilo. Več kot 120, kaj pa to? Smučati smo se naučili vsi; pa tudi kakšen nov trik, ki smo ga z veseljem pokazali naprej. Zabavali smo se na polno.
Po novem letu pa smo začeli na “novo”. V tretjem tednu januarja smo dobili kar 40 centimetrsko pošiljko snega. Sonce in hladne zimske temperature so nam omogočile, da smo zagnali vlečnico na Griču v Šinkovem Turnu in potegnili progo za smučarje tekače. Po treh letih smo ponovno odprli naše vaško smučišče. Veselja ni manjkalo. Smučišče je obratovalo kar tri tedne zapored, vsak dan od ponedeljka do nedelje. Med vikendi so bile organizirane tudi ure smučanja, kjer se je bilo mogoče naučiti ali obnoviti že osvojeno smučarsko znanje. Pa tudi nočne smuke ni manjkalo. Na vrhu smučišča, kjer smo potegnili progo za tek na smučeh, nam je po dolgem času uspelo organizirati Kristanov memorial. Udeležilo se ga je 29 nadobudnih tekačev. Čestitke!
Prav tako v vikendu zapadlega snega v dolini, smo si smučarski učitelji privoščili vikend na Kopah. Najeli smo si kočo tik ob smučišču, kjer smo na polno uživali. Pa da ne boste mislili, da nismo nič smučali. Ponovili smo svoje znanje o smučanju, katerega smo potem prenesli našim tečajnikom na smučarskem tečaju.
8. februar, na kulturni praznik, je potekal občinski veleslalom. Letos nam je uspelo nastopiti s tremi ekipami in osvojiti najvišje stopničke. Pobrali smo vse pokale. Prva mesta za najhitrejšo ekipo in najhitrejša časa v ženski in moški kategoriji. Naslednje leto ponovimo.
Zadnji teden v februarju, 17. do 20. 2., v času zimskih počitnic smo si zopet rezervirali štiri dni na snegu, za smučarski tečaj. Tokrat smo se preselili na Vogel, saj je v Kranjski Gori že primanjkovalo snega. Prava zimska pravljica bi se temu reklo, kot da bi vstopili v nov svet, saj nas je pričakalo veliko snega. Sneg. megla, sonce,… vse to smo imeli, kar pa nam je tudi omogočilo da smo vsi smučali po najbolj strmi progi. S tem, da smo prišli skoraj čisto do doline, smo vsi poskusili novo krožno kabinsko žičnico. Uresničilo se nam je vse, kar smo imeli v planu.
Za piko na i v letošnji sezoni, pa smo organizirali tudi zimski dan v Katschberg. Memorial Janeza Seršena je bil tako že drugo leto zapored v malo drugačni podobi. Namesto, da smo se spustili med rdeče-modrimi vratci, smo si vzeli cel dan smučanja. Čeprav smo imeli napovedano dokaj slabo vreme, je to hitro izginilo. Nas, 72 nadobudnih smučarjev smo iz doline Strahovice prinesli sonce in tako uživali po zasneženih strminah.
Naj bo naslednja sezona tudi takšna, kajne? Ali celo boljša ;)
